Ljubljana

From Slovenija

Revision as of 12:03, 14 February 2006 by 193.2.154.94 (Talk)

Ljubljána (IPA /ljub'ljʌna/), nemško Laibach (/'lɑɪbax/), italijansko Lubiana (/lʊb'jɑ:na/) je glavno mesto Slovenije.

Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo. Zgodovinarji se ne strinjajo o izvoru imena Ljubljana. Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok.

Ljubljana je tudi ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji in njeno glavno mesto.

Contents

Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika

Pogled proti gradu v smeri juga

Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je sicer nastala leta 15 prve omembe Ljubljane z današnjim imenom s segajo v 1144 z imenom (Laibach) in 1146 (Luwigana). Po letu 1220, ko dobi mestne pravice pride Ljubljana v letu 1335 pod Habsburžane, 1461 postane sedež škofije in v srednjem veku se razvije v kulturno središče Slovencev. Habsburška vladavina je bila prekinjena le med letoma 1809 in 1813, ko je bila Ljubljana glavno mesto francoske Ilirske province. Leta 1821 je mesto gostilo Ljubljanski kongres.

Ob propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je postala Ljubljana sedež Dravske banovine, po II. svetovni vojni, pa glavno mesto jugoslovanske socialistične republike Slovenije. Glavno mesto je ostala tudi po osamosvojitvi leta 1991.

Pogled z gradu

Ljubljano so večkrat prizadeli potresi. Po potresu 1511 je bila ponovno zgrajena v renesančnem slogu, po katastrofalnem potresu 1895 pa v neoklasicističnm in secesijskem slogu. Med obema vojnama je nastalo precej zgradb, ki so bile delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika.

V letu 1693 je bila ustanovljena Academia operosorum Labacensis, ki ji je sledila Academia philharmonicorum) leta 1701. Ljubljana je dobila univerzo leta 1919, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa leta 1937.

File:Ljubljana-sever.JPG
Ljubljana z Ljubljanskega gradu proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.
File:Stara Ljubljana in trnovo.JPG
Stara Ljubljana in Trnovo z Ljubljanskega gradu.

Seznam ulic in Četrtne skupnosti

Glej seznam ljubljanskih ulic.

Pobratena mesta

Ljubljana ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti (http://www.ljubljana.si/mol/povezave/):

Središča in srečišča sodobne kulture

Galerije

Glej tudi http://www.mg-lj.si/
Glej tudi http://www.ng-slo.si/
Glej tudi http://www.mestna-galerija.si/
Glej tudi http://www.galerija.skuc-drustvo.si/
Glej tudi http://www.galerijahest-sp.si/
Glej tudi http://www.galerija-furlan.si
Glej tudi http://www.galerija-equrna.si/

Gledališča

Vhod iz Čopova 14, glej tudi http://www.mgl.si
Vhod iz Erjavčeva 1, glej tudi http://www.sngdrama-lj.si
Vhod iz Vilharjeva 11, glej tudi http://www.mladinsko-gl.si
Vhod iz Krekov trg 2, glej tudi http://www.sentjakobsko-gledalisce.si
Vhod iz Karunova 14, glej tudi http://www.kud-fp.si
Vhod iz Zaloška 61, glej tudi http://www.kd-spanskiborci.si
Vhod iz Šmartinska 152, glej tudi http://www.btc-city.com
Vhod iz Prešernova 10 in pasaže Maxi, glej tudi http://www.cd-cc.si

Muzeji

V mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Železniški muzej Ljubljana z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih lokomotiv nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. (glej tudi http://www.tms.si).

Stalna zbirka v hiši, kjer je živel in delal arh. Jože Plečnik z ohranjenim izvirnim ambientom.

Vhod iz Korunova 4, glej tudi http://www.arhmuz.com

Stalna predstavitev eksponatov arhitekta Jožeta Plečnika z njegove razstave v Parizu in razstava drugih Slovenskih arhitektov. Vhod je iz Pot na Fužine 2, glej tudi http://www.arhmuz.com
Razstavlja etnografske zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav.

Vhod je iz Metelkova 2, glej tudi http://www.etno-muzej.si

V muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Mestni muzej domuje v Turjaški palači (v sedanji obliki je bila zgrajena med leti 1654 in 1658), ki je bila več stoletij dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin -Auerspergov. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde SIT), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na sledečih lokacijah:

Vhod- Trg francoske revolucije 7,

Vhod- Gregorčičeva 3a,

Na prostem- Jakopičev vrt Mirje 4,

Na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik Erjavčeva 18,

Cankarjev vrh na Rožniku.

Vhod je iz Gosposka 15, glej tudi http://www.mm-lj.si

Predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom.

Vhod je iz Muzejska 1, glej tudi http://www.narmuz-lj.si/

Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij.
V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave.

Vhod je iz Celovška 23, glej tudi http://www.muzej-nz.si/

Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev.

Vhod je iz Muzejska 1, glej tudi http://www2.pms-lj.si/

Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev pri nas, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah pri nas ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991. Vhod je iz Plečnikov trg 1 glej tudi http://www.ssolski-muzej.si/

Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji.

Vhod je iz Mestni trg 17.

Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv pri nas in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, med drugim tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice.

Vhod je Mestni trg 27. Glej tudi http://www.zal-lj.si/

Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk "cigarc".

Vhod je iz Tobačna 5, glej tudi http://www.mm-lj.si/

Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). Glej tudi http://www.kinoteka.si

Parki in vrtovi

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha, ostalo površino pa si deli 28 manjših parkov, ki pa niso prav dobro urejeni. Po drugi svetovni vojni ni bil v Ljubljani urejen in prebivalcem odprt niti en nov park, še bolj porazna pa je primerjava z drugimi velikimi mesti, npr.: London ima glede na mestno površino in število prebivalcev kar 20-krat več parkov. A vendar grejo stvari na bolje, saj je načrtovana ureditev novega mestnega parka na območju Bežigrada, blizu glavne železniške postaje.

Cerkve v Ljubljani

Ljubljanski vodnjaki

Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo lepe kratke izlete v naravo.

Glej tudi

Zunanje povezave

Retrieved from "http://72.14.177.54/slovenija/Ljubljana"
Personal tools